Zakon o malem delu – začetek konca pokojnin, kot smo jih poznali!

Če bi samo 1/3 vseh zaposlenih spremenili v male delavce, se vsota prispevkov za pokojnine zmanjša za 21%, kar bi v povprečju pomenili 475 namesto 600 evrov pokojnine!

Iskreno opažam, da je kampanja o Zakonu o malem delu s strani vlade izjemno uspešna, če so uspeli upokojencem predstaviti, da bodo imeli korist od zakona.

Žal je resnica diametralno nasprotna.

O tem želim javnost prepričati z izračuni ter dejstvi in ne zgolj praznimi besedami.

  1. dejstvo je, da je v interesu tajkunov in kapitala na splošno, čim cenejša delovna sila, kamor so v ceno dela vključeni tudi vsi drugi stroški, kot so bolniške, dopust, prevoz na delo in seveda dajatve.
  2. Zakon o malem delu zniža obveznosti delodajalca. Ob približno enaki neto plači bi delodajalec prihranil že pri minimalni plači okrog 5.000 evrov letno po vsakem delavcu. Višja kot je plača, višji bi seveda bil prihranek. Če k temu prištejemo še dneve, ko so delavci na bolniških dopustih, pa regrese, prevoz na delo in ostale pravice, ki jih delavci sedaj imajo, pa bomo hitro prišli do vratolomnih zneskov.
  3. V interesu lastnikov je vsekakor zaslužek in zato so kazni za kršitelje omejitve števila malih delavcev v primerjavi z zaslužki lastnikov zanemarljive. Že pri nekaj sto delavcih, pretvorjenih iz rednih v male delavce, prihranijo lastniki krepko preko milijon evrov letno, kazen v višini 3.000 evrov mesečno pa zanemarljiva. Če bi vsak mesec plačali kazen, bi kazen predstavljala dober odstotek povečanja dobička.
  4. Od zaposlenih bodo na slabšem prav upokojenci, katerih vodje zakon podpirajo. Ob redni zaposlitvi se v pokojninski sklad nateče dobrih 24% višine plače, v primeru malega dela pa le 9%! Ob upoštevanju povprečne pokojnine v višini 600 EUR (ki jo ne presega prav dosti upokojencev) lahko naredimo simulacijo, kaj bi se zgodilo s pokojninami, če bi postopoma, tretjino za tretjino zaposlenih zamenjali mali delavci. Če bi tako po morebitni potrditvi referenduma o Zakona o malem delu le 1/3 zaposlenih spremenili v male delavce, bi bilo v pokojninski blagajni 21% manj denarja. Za tako znižan odstotek, bi ‘povprečna pokojnina znašala 475 EUR. Pri drugi tretjini delavcev, spremenjenih v male delavce, bi zmanjkalo kar 38% denarja za pokojnine, ali le 350 EUR povprečne pokojnine, če pa bi vsi delavci postali mali delavci,pa  bi ostala le dobra tretjina denarja, ali le 225 EUR za povprečno pokojnino.
  5. Ko bo kapital zavohal možnost bogatenja, bo verjetno kaj hitro sledil popravek zakona, ki bo omilil omejitve tako na strani delavcev, kot podjetij. Tako bodo trg dela prevzeli izkušeni študentski servisi, ki bodo bogateli kot še nikoli do sedaj, saj so to zasebne družbe, ki so, dokazano, bolj aktivni in prodorni od državnih zavodov za zaposlovanje, ki bodo verjetno z leti izgubili pomen in izginili. Tako pridemo zopet do nasprotja. Vlada namreč v javnosti nastopa s stališčem, da bo Zakon o malem delu zmanjšal dohodke študentskih servisov, na drugi strani pa se bo promet nekajkrat povečal, kar pomeni, da bodo namesto milijonov ustvarjali milijarde!
Zaključek je torej sledeč. Ob morebitnem sprejetju Zakona o malem delu bodo največ pridobili lastniki kapitala na račun socialne varnosti in študentski servisi, ki bodo prevzeli celoten segment zaposlovanja.
  1. Najhujše finančne posledice bodo čutili prav upokojenci, saj se bo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zmanjševal in limitiral proti 62,5% zmanjšanju (ali k povprečni pokojnini v višini 225 EUR).
  2. Največje krčenje pravic bodo doživeli trenutni in bodoči zaposleni, saj Zakon o malem delu ne predvideva bolniških, porodniških, dopusta, prevoza na delo, malice…
  3. Študente v vsej zgodbi pa vidim zgolj kot stransko škodo, ki jih je vlada uspela potegniti na ta vrtiljak krčenja pravic delavcem in pokojnin upokojencem. Danes pa se v javnosti prikazuje, kot da je Zakon o malem delu reforma študentskega dela in ne reforma rednega dela, ki so ga zahtevale kapitalske elite!
Seveda pa so študentje prišli vladi zelo prav, saj imajo nekoga, na kogar kažejo s prstom. A vlada pozablja, da Slovenke in Slovenci niso neumni. Vsak, ki bo vzel v roke Zakon o malem delu o katerem bomo odločali na referendumu in ga primerjal s trenutnim stanjem, bo s kalkulatorjem v rokah kaj hitro prišel do istih izračunov, kot sem jih predstavil. Potem pa verjetno tudi vsakodnevno prikazovanje granitnih kock pred parlamentu ne bo prepričalo prav veliko ljudi, da bi podprli Zakon o malem delu. In če zakon o malem delu ne bo sprejet, potem tudi pokojninska reforma najbrž ne bo potrebna, saj ne bo malih delavcev in 9% prispevka, ampak bo ostal le 24,35%, kar bo bolj ali manj zadoščalo za izplačilo pokojnin v trenutnih višinah.

Igor JURIŠIČ, Ruše.

  • Share/Bookmark