SD, LDS in Zares: Nehajte zlorabljati besedo »levica«!

Če bi v Sloveniji imeli levico, ne bi bili v takšni situaciji, kot smo.

Vedno, ko sem iz ust predstavnikov vladajoče elite slišal, da se sami oklicujejo za »levico«, me je prav močno stisnilo pri srcu. Nazadnje pa tako močno, da želim to deliti tudi z drugimi.

Vladajoča elita iz vrst LDS, SD in Zares se že od volitev v državni zbor sama oklicuje za »levico« in pod tem imenom »levi trojček«, ki se mu je (kot kaže le začasno) pridružil DESUS tudi nastopa.

Seveda gre tu za grobo zavajanje javnosti, saj te tri/štiri stranke z levico nimajo prav nič skupnega.

Še več, če pogledamo definicijo (na primer na wikipedijo) levice, le ta pravi, da se levica zavzema predvsem za socialne spremembe in bolj enakopravno družbo, izraz pa izhaja iz časa francoske revolucije.

Vladajoča elita, ki direktorjem državnih bank dovoljuje izplačila milijonskih odpravnin, na drugi strani pa vedno več ljudi živi pod pragom revščine, ne more in ne sme nositi imena »levica«.

To je toliko bolj izrazito v kontekstu zagovarjanja kapitalskih in ne socialnih interesov. Namenoma se ne spuščam v zgodovino predsednikov in predsednice strank vladajoče elite, čeprav bi prav na njihovih primerih morda najbolje videli, ali so to ljudje iz ljudstva, ali pa kapitalu zavezani politiki.

Če že želimo iskati levico, potem bo potrebno pogledati v zeleno smer. Evropski zeleni so namreč levo usmerjena skupina v evropskem parlamentu, kar se kaže predvsem na področju sociale. Predstavnik Evropskih zelenih je v Sloveniji Stranka mladih – Zeleni evrope.

Če torej potegnemo zaključke, lahko ugotovimo, da imamo v državnem zboru dve desni opciji. Ena desna opcija (SDS in SLS) je bolj zavezana družini in tudi krščanstvu, druga (sem štejem stranke vladajoče elite) pa bolj kapitalu in denarju – kar je zagotovo bolj desno, kot levo.

Spoštovani predsedniki strank vladajoče elite: Da se imaš za levega ni dovolj, da ne maraš ljudi, ki se deklarirajo za desnico. Treba je tudi delovati levo!

Igor JURIŠIČ, Ruše

  • Share/Bookmark

Zakon o malem delu buri duhove že nekaj časa, v javnosti pa se je ustvarilo povsem napačno mnenje oziroma razumevanje zakona in njegovih posledic ob morebitni potrditvi.

  1. V javnosti je razširjeno, da bo zakon omejil bogatenje študentskih servisov. To je popolnoma zgrešeno. Zakon bo njihovo moč nekajkrat povečal. Študentski servisi lahko danes posredujejo dela študentom in dijakom, po novem zakonu pa tudi upokojencem, brezposelnim in seveda tujcem pod enakimi pogoji. Tako se bo število potencialnih strank študentskih servisov iz sedanjih 180.000 (študentov in dijakov) povečalo le v Sloveniji na 800.000 (študentov, dijakov, brezposelnih in upokojencev). Če so sedaj študentski servisi služili milijone, bodo po novem milijarde. Glas ZA pomeni glas za bogatenje, že sedaj bogatih, študentskih servisov.
  2. V javnosti tudi krožijo govorice, da bi zakon prinesel nove redne zaposlitve. Tudi to je popolno izkrivljanje vsebine zakona. Po končanem študiju študentu preneha pravica dela preko študentskega servisa (z izgubo statusa). Po novem zakonu bo lahko z enako napotnico delal tudi po diplomi kot uradno brezposeln. Po študiju mlade tako čaka malo delo namesto redne zaposlitve. Napotnico za malo delo pa bo lahko legalno prinesel od istega študentskega servisa, kot med študijem.
  3. V javnosti se govori, da je zakon dober za upokojence. To je morda celo največje zavajanje. Zakon omogoča, da delodajalec odvaja preko malega dela 9% namesto 24,5% v pokojninsko blagajno. To pomeni, da bo začelo zmanjkovati denarja za pokojnine. Če samo 1/3 delavcev spremenimo v male delavce bo zmanjkalo 21%, kar pomeni 475 namesto 600 EUR povprečne pokojnine. Če bi postali vsi mali delavci, bi povprečna pokojnina znašala le borih 225 EUR. Tako vidimo, da bi upokojenci izgubili največ v primeru sprejema Zakona o malem delu.
  4. V javnosti se pojavljajo napovedi o novih zaposlitvah v turizmu. To je enostavno neutemeljeno ali zavajajoče. Zakon o malem delu na primer ne pozna delavskih malic. Če le tretjina vseh zaposlenih postanejo mali delavci, se dnevno zmanjša povpraševanje za 250.000 delavskih malic. Če to pomnožimo s 4 EUR (čeprav je cena malice v povprečju večja) in številom delovnih dni v letu dobimo samo na račun malic (brez pijače) izpad v višini 240 milijonov evrov. Kako lahko to vpliva na nove zaposlitve? Nadalje pa pomeni več ljudi brez varne zaposlitve katastrofo za turistično gospodarstvo. Dopust je po navadi zadnja prioriteta in prav to bodo črtali, saj Zakon o malem delu ne predvideva plačanega dopusta in kaj hitro se bo lahko zgodilo, da te po vrnitvi z (neplačanega!) dopusta služba ne bo več čakala.
  5. Zakon je dober in bo preprečil zlorabe. To je edina trditev, ki ima v sebi nekaj resnice. Zakon je dober za tajkune in lastnike velikih podjetij. Zakon namreč predvideva kazen za delodajalca, ki prekorači mesečno omejitev malih delavcev v višini 3.000 evrov, ne glede na težo kršitve (9. Alineja 45. Člena Zakona o malem delu). Tako bo podjetje, ki zaposluje 500 delavcev plačalo kazen 3.000 evrov, če jih spremeni v male delavce, na drugi strani pa na račun davkov in dajatev prihranilo dva in pol milijona evrov letno. Kazen se bo torej splačalo plačati, saj bo potem legalno omogočala zaposlitev neskončnega števila malih delavcev; zakon pa je napisan tako, da se prekršek gleda in kaznuje za nazaj, nihče pa nima možnosti preverjanja sproti.
 

Zato podajamo rešitev, ki bo preprečila nepopravljive posledice morebitnega sprejema zakona, hkrati pa uredila (tako opevane) zlorabe študentskega dela in to kratko in jasno v dveh točkah:

 

  1. 1.      Na referendumu 10.4.2011 glasujmo PROTI Zakonu o malem delu in s tem proti revščini, negotovim zaposlitvam, izkoriščanju večine in bogatenju študentskih servisov in tajkunov.
in
  1. 2.      Od vlade zahtevajmo, da uvede stroge kazni za zlorabe študentskega dela in sicer: Za podjetje, ki bo zaposlilo osebo na tujo napotnico se določi kazen v višini 50.000 evrov in trajna prepoved zaposlovanja preko študentske napotnice, za študenta, ki posoja napotnico se določi kazen 10.000 evrov in trajna prepoved dela preko študentske napotnice, za tistega, ki pa dela preko tuje napotnice pa se določi kazen 10.000 evrov in plačilo vseh dajatev, ki bi jih moral plačati, če bi delal po pogodbi o zaposlitvi.
 

Tako bi trajno rešili problem študentskega dela, če bi to želeli. A očitno je glavni razlog sprejema Zakona o malem delu drugje, kot nam prikazuje minister Svetlik.

Ne želim pa, da bi zaradi takšnih namigovanj sprejeli zakon, ki bo omogočal izkoriščanje zaposlenih, brezposelnih in upokojencev in bogatenje tajkunov in študentskih servisov, katerim bi že po zdaj veljavni zakonodaji lahko stopili na prste, če bi to bilo komu v interesu in bi v eni potezi rešili razloge, ki jih sedaj vlada uporablja za pridobivanje podpore Zakonu o malem delu.

Prav zanimivo bi bilo ugotoviti, ali ni Zakon o malem delu le usluga študentskim servisom, da se polastijo celotnega področja zaposlovanja v Sloveniji? Na tem mestu bi bilo prav zanimivo vprašanje političnim strankam, ki so tak zakon podprle, ali ni morda kateri izmed študentskih servisov v preteklosti financiral njihove predvolilne kampanje?!

 

Upam in želim si, da so tako razjasnjeni številni pomisleki, saj lahko prav vsa dejstva, zapisana v zgornjih petih točkah vsak sam preveri in preprosto izračuna oziroma sledi zdravi »kmečki« logiki, kolikor je le-te v deželi na sončni strani Alp še ostalo.

  • Share/Bookmark