K temu pisanju me spodbudilo dejstvo, da sem se v času tragičnega dogodka nahajal nedaleč stran od norveške prestolnice in sem lahko skupaj z Norvežani spremljal razvoj dogodkov. Na forum enega izmed norveških časopisov sem tudi zapisal, da je najboljši odgovor na to zločinsko dejanje, da se poskusijo v vsej svoji žalosti čim prej vrniti kar se da blizu normalnemu načinu življenja, saj bi v nasprotnem primeru nehote ustregli hladnokrvnemu morilcu, ki ne zasluži, da ga omenjam z imenom.

V ponedeljek, ko je vsa Norveška in ves miroljuben svet žaloval za žrtvami pokola, sem s sočutjem občudoval Norvežane, ki v vsem žalovanju niso pozivali k linču ampak v popolnosti prepustili usodo hladnokrvnega morilca pravosodju in se tudi v tako grozljivem primeru ne postavljajo nad pravni sistem in civilizacijske norme, ki so jih zgradili.

Ko postavimo pred ogledalo Slovenijo lahko v veliki meri trdim, da smo lahko svetel vzor multikulturnosti, ki ne sme temeljiti le na strpnosti ampak predvsem na medsebojnem razumevanju in spoštovanju kulturnih razlik. Strpnost je lahko le kratkoročna rešitev v primeru, ko je treba pomiriti čustva in razgrete glave, dolgoročno pa je potrebno graditi družbo na medsebojnem razumevanju, spoštovanju, vključevanju in odprtosti.

Prav na tak način smo v Sloveniji gradili vezi s tistimi, ki so prišli v Slovenijo z drugačnim verskim in kulturnim ozadjem. Ljudje druge veroizpovedi (na primer islamske) so ob prihodu v Slovenijo v veliki večini sprejeli življenjske vzorce, hkrati pa so ohranili svojo identiteto, ki smo jo razumeli in sprejeli. Seveda gre tukaj velika zahvala mnenjskim voditeljem teh skupin, ki so integracijo v družbo podpirali in pomagali graditi mostove.

Žal se to v nekaterih državah ni zgodilo (na primer v Nemčiji) in so danes pred velikim izzivom. Zaprtost določenih skupnosti v Nemčiji ni nič drugega, kot odgovor na nepripravljenost okolja na razumevanje in integracijo. Namesto mostov so nastajali zidovi, ki so plodna tla za skrajneže na obeh straneh, ki znotraj svoje skupnosti in družbe v takšnih pogojih le dobivajo na veljavi.

Nemčija je že pokazala, da zna in zmore izvesti dejanja, ki so Nemčijo, najbolje med vsemi, popeljala iz gospodarske krize. Sedaj pa je pred Nemčijo in pred vso ostalo Evropo dosti težja naloga, pred katero ne smemo kapitulirati. Z vso skrbnostjo se moramo posvetiti izzivom na področju multikulturnosti in integracije ob spoštovanju in hkrati razumevanju razlik, če ne želimo ogroziti vrednot, ki smo jih v Evropi zgradili po drugi svetovni vojni.

Prav zaradi tega ne morem razumeti medijev, ki na veliko poročajo o zapisih tega zločinca in ob tem odpirajo javne razprave, saj si tak človek ne zasluži, da v javnosti operiramo z njegovimi zapisi in besedami. Vse, kar zasluži, je najstrožja kazen, ki jo norveška zakonodaja predvideva.

Javna debata o njegovi klasifikaciji držav, namenih in razlogih morilskega pohoda je žal le zbujanje pozornosti, ki jo hladnokrvni morilec v tem trenutku verjetno najbolj želi.

Zato prosim in pozivam vse medije, da prenehajo z objavljanjem njegovih zapisov, ugotovitev, misli in načrtov, ampak ga obravnavajo zgolj in izključno kot zločinca, saj ne zasluži prav nič drugega.

Igor JURIŠIČ

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Evropa je pred veliko nalogo”

  1. Žagz pravi:

    S tem se ne bi strinjal. Ravno potrebno je preučiti njegovo ideologijo, da se preprečijo takšne epizode v prihodnosti. In tudi v Sloveniji. Tako vemo, da je v Sloveniji veliko ljudi, ki deli Breivikove nazore in takšni so potencialni množični morilci, če se jim bo kdaj ponudila priložnost. Seveda je zločinec, a potrebno je vedeti, da ni en iztrijen psihopat, ampak svoje dejanje legitimira v svojem manifestu (obramba krščanske Evrope), zato ga je potrebno preučiti.

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !