Je bolje ostati doma, ali glasovati za enega od obeh kandidatov zgolj zato, da drug ne postane predsednik?

V Sloveniji smo že nekaj volitev zapored priča posebnemu fenomenu, da gredo ljudje na volitve glasovati proti nekomu in pač obkrožijo njegovega najglasnejšega nasprotnika.

Spomnimo se volitev 2004, ko je ljudem prekipelo vodenje države a’la LDS (takrat najmočnejše, a danes izven-parlamentarne stranke) in so se odločali za SDS, ki je bila najglasnejši nasprotnik LDS-a.

Sledile so volitve 2008, ko so ljudje podprli Pahorjevo SD predvsem zato, da se ne bi ponovila oblast SDS-a.

Ko je vlada Boruta Pahorja neslavno zaključila svoj mandat leto pred koncem, še absolutna zmaga Jankovićeve PS ni pripomogla k temu, da bi SD z veliko pomočjo PS ostal v kombinaciji za sestavo vlade in vodenje države.

Navkljub dvema novima strankama, ki sta pobrali več kot tretjino glasov je bilo glasovanje proti SD-ju močnejše in zopet, že tretjič na volitvah v Državni zbor, so volivci glasovali za nekoga predvsem zato, da nekdo drug ne bi dobil podpore.

Takšno glasovanje seveda ne prispeva k enotnosti Slovenije, je pa realnost, ki jo je treba upoštevati.

Prav zanimivo bi bilo, če bi bile volitve zasnovane tako, da bi lahko vsak oddal en glas ZA in en glas PROTI. V tem primeru bi bila marsikatera stranka, ki sedaj uživa visoko podporo morda celo v rdečih številkah, saj bi glasovi PROTI presegli tiste ZA, ker bi marsikdo oddal le glas PROTI v pomanjkanju strank, ki bi jih s srcem obkrožil.

Fenomen glasovanja proti se je tako preselil tudi na predsedniške volitve. Skoraj vsi, če ne prav vsi, s katerimi se pogovarjam o volitvah predsednika države, se odločajo za enega od kandidatov predvsem zato, da drug ne bi zmagal; odločajo se za manjše zlo.

Še več – eden izmed gorečih podpornikov SDS je že v prvem krogu obkrožil Pahorja in to samo zato, da se Zver ne bi uvrstil v drugi krog, kjer po njegovem mnenju ne bi imel možnosti proti Türku.

Sedaj, ko se je zgodil drug krog, pa dnevno poslušam, kako bo nekdo obkrožil Türka ali Pahorja samo zato, da drug ne bi bil izvoljen in da izbere manjšo škodo.

Ne vem sicer, kaj obema kandidatoma pomeni več – zmaga za vsako ceno in predsedniški položaj, pa četudi so se ljudje zanj odločili le kot malenkost manj slabo možnost, ali pa podpora le tistih, ki ga dejansko podpirajo.

Zagotovo pa drži, da so volitve za predsednika države veljavne, četudi se jih udeleži le en volivec in zato bomo 2. Decembra zagotovo dobili predsednika države, a ta najbrž ne bo vedel, koliko ljudi ga je podprlo iz srca in koliko iz sovraštva do drugega kandidata ali pa zgolj, ker je predstavljal manjše zlo.

Če bi mi še pred kakšnim letom kdo dejal, da se volitev ne bo udeležil, bi mu najbrž začel modrovati o aktivnem državljanstvu in možnosti, da lahko kaj odloči, a v dani situaciji sprejemam tudi odločitev, da bo kdo ostal doma, kot legitimno in pošteno.

Najbolj pošteno pa bi bilo, da se volitev udeležijo le tisti, ki bodo šli s srcem obkrožiti kandidata, ki jim je všeč in ne zgolj zato, da glasujejo proti drugemu kandidatu, saj bi tako obema kandidatoma jasno povedali, koliko podpore dejansko uživata.

Tudi sam bom še temeljito pregledal programa in zgodovino obeh kandidatov in v kolikor se ne bom mogel pozitivno odločiti za enega od obeh, tudi proti drugemu ne bom šel glasovat.

Igor JURIŠIČ, predsednik LO SMS-Zeleni Ruše

  • Share/Bookmark

2 odgovorov v “S kakšno podporo bo nov predsednik vodil Slovenijo?”

  1. AndrejM pravi:

    Kdorkoli bo zmagal, bo slab predsednik. Torej bom ostal doma in ne bom trošil dragocenega časa za volitve. Če bom tačas ležal na kavču in gledal v strop, bo to bolj koristno porabljen čas. Glede na to, da pa bo zmagal Pahor, pa lahko ugotovimo, da bomo imeli predsednika, ki je v zgodovini slovenske politike že bil na vrhu. In zakaj je bil na vrhu? Ker je lep, zna govoriti in se tako lepo smeje. No, ko je pa končno kot predsednik vlade moral kaj narediti, pa se je izkazal za katastrofo na dveh nogah. In potem, ko je izgubil volitve, so ga nogirali v stranki, ni bil izvoljen za predsednika parlamenta, zdaj pa bo postal predsednik države. To si razlagam samo kot neko splošno značilnost slovenskega narodnega telesa, ki na eni strani voli nekoga, kot bi bili radi sami (z nasmehom in lepoto ter brez uporabnih znanj do dobre in udobne službice), na drugi strani pa z vsesplošno nesposobnostjo ljudi, ki pač volijo podobno nesposobne kot so sami.

  2. slavko pravi:

    Igor prepričan sem, da je volja posameznika nedotakljiva. Velja tudi v primeru volitev. problem je, da so kot po pravilu po volitvah ali med enimi in drugimi volitvami najbolj glasni tisti, ki niso volili. Ali lahko posameznik ali skupina kaj vpliva na naše volitve? Mislim, da posameznik ne skupina pa mora biti že preklemansko velika, da lahko vpliva. Predvidevam, da v tem grmu tiči zajec in je to vzrok zakaj se na naših volitvah pojavlja vedno manj ljudi. Poleg tega pa je volilno telo zelo nepredvidljivo. Sam se nagibam k temu, da se gremo na vseh nivoji večinski sistem, ki bi lahko prinesel neke spremembe in osebno odgovornost voljenih ljudi in mogoče tudi večjo voljo do volitev. Mislim, da je vsaka udeležba iz kateregakoli vzroka pravilna. Je že tak, da če se človek odloči volit ve zakaj je nekoga volil in stoji za svojim glasom in je njegova volja.

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !